Popotovanje Vročih rižkov

Skuhali smo si kosilce in to je bil rižek. Rižek, ki se je zažgal. Prinesel je veselje v našo skupino, saj smo se mu smejali še cel dan in postal je zvezda večera.

Po kosilu smo se v nalivu odpravili naprej. Našli smo župnišče v katerem smo na našo srečo lahko prenočili. Zvečer smo šli še k sveti maši, katero smo popestrili s petjem in vaškim babicam polepšali dan.

Zvečer smo peli in si ustvarili skupinski band. Naslednje jutro smo se zbudili, pojedli zajtrk in šli peš do Žovneškega gradu, od tam pa videli imeniten razgled in se igrali igrico. Potem smo šli nazaj k župnišču. Nakar so nas voditelji presenetili. BAM! KAJ?! RESNO?! Zavijemo v restavracijo! Na WC al…? Tam so kar ene mize rezervirane, a za nas?! JAA OMG, realno smo šli na pico! CARJI!!! Zakon! Ko smo se vrnili v župnišče smo spokali, pospravili in šli. Voditelji so nas razdelili v tri skupine in vsak v svojo smer, smo se odpravili na potep. Dali so nam zemljevid in 20€ za hrano in nam naročili, da se srečamo naslednji dan. »Kaj, na potovalcu hajk? Wow, najs!« Ja nič, pa smo šli. Bilo je super, vmes nas je ujel dež, prespali smo pod streho, v nekem planinskem domu. Imeli smo se odlično!

Vroči rižki